Prvič je človeštvo premaknilo naravno telo na njegovi poti okoli Sonca

V osončju je veliko velikih skalnatih teles, asteroidov, od katerih bi kakšno lahko nekoč zadelo naš planet in na njem povzročilo katastrofo globalnih razsežnosti – vključno z množičnim izumiranjem vrst in s koncem človeške civilizacije.

Čeprav trenutno ni znano, da bi katero od takšnih teles lahko Zemljo zadelo v bližnji prihodnosti, želi človeštvo biti pripravljeno na takšno možnost, saj vemo, da je do takšnih trčenj v preteklosti že prišlo.

Eden od načinov obrambe je preusmeritev takšnega telesa, ki bi grozilo Zemlji.

Da bi preverili, ali je s sedanjo tehnologijo to sploh mogoče, je leta 2022 Nasa pisala zgodovino, ko je namerno treščila vesoljsko plovilo v asteroid, da bi tako preverila, ali lahko spremeni njegovo tirnico.

Zato so zasnovali misijo, ki so jo poimenovali "DART", o kateri smo sicer že nekajkrat pisali.

Prvič je človeštvo premaknilo naravno telo na poti okoli Sonca

Da bi bila misija uspešna, bi moral trk dovolj močno spremeniti tirnico Dimorphosa, da bi se spremenil čas, v katerem z Didymosom obkrožita skupno težišče.

To se je tudi zgodilo.

Meritve, ki so jih naredili po trku, so pokazale, da je misija DART orbitalno periodo skrajšala za osupljivih 33 minut.

Toda nove meritve so razkrile še nekaj več: trk ni spremenil le orbitalne periode sistema, ampak tudi pot, po kateri sistem Didymos–Dimorphos kroži okoli Sonca - heliocentrično tirnico.

Ko je sonda trčila v Dimorphos, trk ni le sunil manjšega asteroida; v vesolje je razpršil tudi množico drobcev.

Ta material je iz sistema odnesel del gibalne količine, za katero so znanstveniki predvidevali, da bo povzročila majhen povratni sunek, ki bi lahko rahlo spremenil gibanje para Didymos–Dimorphos okoli Sonca.

In res, podatki so pokazali, da je trk orbitalno hitrost sistema zmanjšal za približno 4,2 centimetra na uro.

S tem dosežkom je človeštvo prvič neposredno spremenilo heliocentrično tirnico kakšnega naravnega telesa.

Majhna sprememba z velikim dolgoročnim učinkom

Ta sprememba se zdi izredno majhna, vendar v vesolju lahko tudi najmanjši sunek sčasoma povzroči zelo veliko spremembo položaja.

V desetih letih bi sprememba te hitrosti povzročila spremembo položaja sistema za približno 3,69 kilometra v primerjavi s položajem pred trkom.

To pa pomeni, da že majhen odklon zadostuje za večjo spremembo v daljšem časovnem obdobju.

Za planetarno obrambo je prav čas tisti, ki je zelo pomemben.

Če bi že več let ali celo desetletij vnaprej vedeli, da obstaja možnost, da asteroid zadene Zemljo, bi lahko s trčenjem in majhnim premikom dosegli, da bi se njegova tirnica spremenila tako, da ne bi več predstavljal nevarnosti.

Nova opazovanja bodo prinesla še jasnejšo sliko

Sistema pa astronomi seveda niso prenehali opazovati.

Načrtovane so tudi prihodnje misije, ki bodo ponudile jasnejšo sliko o tem, kaj se je zgodilo ob trku.

Ena od teh je misija Hera, plovilo Evropske vesoljske agencije, ki naj bi v sistem Didymos prispela jeseni. Hera bo preučila krater, ki ga je povzročil DART, ter podrobno izmerila maso in zgradbo obeh asteroidov.

Dosežek na seznam dodaja novo tehnologijo

Toda dosežek kljub temu ostaja izjemen, piše portal Live Science.

Prvič v zgodovini je človeštvo pokazalo, da lahko spremeni pot naravnega telesa, ki se giblje skozi osončje

"Ta dosežek dodaja sposobnost preusmerjanja dvojnega asteroidnega sistema v njegovi heliocentrični orbiti na seznam novih tehnologij," je v raziskavi o učinkih misije DART zapisala skupina, ki jo vodi letalski in vesoljski inženir Rahil Makadia z univerze Illinois v Urbana-Champaignu.

"Ta študija pomeni pomemben korak naprej v naši sposobnosti preprečevanja prihodnjih trkov asteroidov z Zemljo," pa so zapisali raziskovalci v študiji, ki je bila objavljena v reviji Science Advances.